Razvoj človeštva je prinesel neverjeten napredek v znanosti, tehnologiji in medicini, zaradi katerih sta se močno povečala kvaliteta življenja in življenjska doba. V zadnjih letih pa se zdi, da se nam kvaliteta življenja zmanjšuje. Tudi pričakovana življenjska doba se je v nekaterih zahodnih državah pričela zmanjševati, prvič po mnogih desetletjih.

Kaj je razlog za ta neugoden trend? Nedvomno je k vsemu močno pripomogla pandemija Covid 19, ki nas je v veliki meri zaprla med štiri stene naših domov in službenih prostorov. Dneve smo vedno bolj preživljali na kavčih in službenih stolih. Drastično so se zmanjšale možnosti za druženje z ljubljenimi osebami, razširjeno družino, prijatelji. Namesto sprehodov v naravi smo se morali zadovoljiti s spremljanjem narave v dokumentarnih oddajah. Dolgčas smo poizkušali preganjati z nešteto novimi televizijskimi serijami, ki so naš še bolj prikovale na kavč. Vse to niso temelji kvalitetnega življenja, prej obratno.

V zadnjih letih se srečujemo tudi z gospodarskimi in finančnimi pritiski. Delež ljudi, ki stežka potuje od začetka do konca meseca, se povečuje. Stres je velik dejavnik za nastanek kroničnih bolezni. Tudi zdravstveni sistemi so pod vedno večjimi pritiski, tako zaradi naraščanja kroničnih bolezni kot tudi zaradi finančnih in kadrovskih primanjkljajev. Povečuje se število ljudi z omejenim dostop do primarnega zdravstva, s čimer se zapirajo vrata tudi do drugih specialistov. Zaradi vsega omenjenega je prvi slogan letošnje akcije Svetovni dan ledvic – Zdravje ledvic za vse. Prepričani smo, da še vedno želimo in moramo živeti v družbi, kjer so zdravstvene storitve enakopravno dosegljive vsem, ki jih potrebujejo.

Ledvične bolezni so žal pogoste, njihova pojavnost pa se še povečuje. Ocenjujemo, da ima okoli 10 % odraslega prebivalstva v Sloveniji kronično ledvično bolezen, ki bistveno vpliva na zdravje telesa in močno skrajša življenjsko dobo bolnikov. Največkrat je kronična ledvična bolezen povezana s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi, zato je zelo pomembno, da se bolniki z omenjenimi boleznimi testirajo za ledvično bolezen.

Ključna stvar, ki jo moramo vsi prepoznati in sprejeti je, da so kronične bolezni, ki nas dandanes vse bolj pestijo, večinoma posledica nezdravega življenjskega sloga. Povišan krvni tlak, sladkorna bolezen in ledvične bolezni so povezane z načinom življenja, kateremu smo vse bližje – malo telesne aktivnosti, nezdravo prehranjevanje in malo socialnih aktivnosti. Najdalj trajajoča raziskava, ki obravnava glavne vzroke za nastanek kroničnih bolezni in jo izvajajo na univerzi v Harvardu, je pokazala, da so najbolj zdravi in srečni ljudje tisti, ki imajo dobre odnose z drugimi ljudmi. Imamo priložnost in dolžnost, da te neugodne trende obrnemo in se vrnemo k boljšemu, bolj zdravemu in bolj srečnemu življenju. Življenju, kjer več časa preživljamo v naravi, sproščeni, z dobrimi prijatelji in ob hrani, ki smo si jo izbrali in pripravili, da bomo v njej uživali in zdravo jedli. Zato je drugi slogan naše letošnje akcije – Gremo vsi ven! Za zdrave ledvice, dušo in telo.

Letošnji Svetovni dan ledvic obeležujemo 9. marca 2023. Na ta dan bodo društva ledvičnih bolnikov in zdravnikov izvajala izobraževalne akcije po vsej Sloveniji na katerih boste lahko izvedeli še več informacij v zvezi z ledvičnimi boleznimi. Vabimo vas tudi, da nas poiščete na naši internetni strani – www.svetovnidanledvic.org – kjer boste našli ogromno zanimivih vsebin. Če imate kakršnakoli dodatna vprašanja, nas prosim kontaktirajte.

Ledvice so odgovorne za čiščenje celotnega telesa in vzdrževanje primernega okolja v telesu, kar omogoča normalno in dobro delovanje vsem telesnim celicam, zato ne preseneča, da ob ledvičnih boleznih trpi celotno telo. Postopno poslabševanje ledvičnega delovanja imenujemo kronična ledvična bolezen ali s kratico – KLB. Situacijo do katere pride pri KLB lahko primerjamo z onesnaženjem telesa, ob katerem se različni organi in tkiva v telesu starajo hitreje, kot bi se sicer. Najbolj so prizadeti srce in žile, zaradi česar pride do zapletov, kot so srčno popuščanje, srčni infarkt in možganska kap. Do teh zapletov pride pri bolnikih s KLB bistveno hitreje, kot pri vrstnikih, ki nimajo težav z ledvicami. Glavni problem bolnikov s KLB je torej pospešeno staranje telesa, ki pri mnogih bolnikih privede do prezgodnje smrti ali hudih težav zaradi okvar srca, možganov in drugih organov. Še posebej nevarna je KLB pri bolnikih, ki imajo tudi sladkorno bolezen. Približno ena tretjina teh bolnikov umre v 10 letih, kar je primerljivo s smrtnostjo zaradi rakavih obolenj.

Na žalost je KLB v današnjem svetu vse pogostejša. Ocenjujejo, da ima v zahodnem svetu približno 10 % odraslega prebivalstva KLB. V Sloveniji bi to pomenilo približno 180.000 ljudi, v svetu pa naj bi imelo KLB približno 850 milijonov ljudi. Zaradi hitrega poraščanja pogostosti KLB in povečane smrtnosti, ki je posledica KLB, ocenjujejo, da bo leta 2040 KLB 5. najpogostejši razlog za smrt. Glavni razlogi za hitro naraščanje bolnikov s KLB so staranje prebivalstva, porast debelosti in porast bolnikov s sladkorno boleznijo. Sladkorna bolezen in debelost sta namreč za ledvici zelo škodljivi stanji. Pri približno 30 – 50 % bolnikov je razlog za nastanek KLB prav sladkorna bolezen. Ledvici škodujejo tudi povišan krvni tlak, kajenje in nezdravo prehranjevanje – predvsem uživanje preslane hrane. Nezadostna telesna gibljivost poslabša stanje bolnikov s KLB in zelo poveča možnost za nastanek srčno-žilnih obolenj. Glavni vzroki za nastanek KLB so torej tako imenovane bolezni nezdravega življenjskega sloga, kar je zelo pomembno spoznanje, ki obenem pomeni, da lahko z zdravim življenjskim slogom v veliki meri preprečimo ledvične bolezni; bolniki s KLB pa lahko z zdravim življenjskim slogom bistveno upočasnijo nadaljnje poslabševanje ledvične bolezni.

Bolniki s KLB imajo običajno vrsto let zelo malo vidnih težav. Največkrat se težave kot so slabše počutje in utrujenost, težave s spanjem, redno nočno odvajanje urina ali otekanje, pojavijo šele zelo pozno, včasih šele tik pred popolno odpovedjo ledvic. Po svoje je to dobro, po drugi strani pa precej problematično, saj to pomeni, da v večini primerov, bolnikih s KLB pridejo do zdravnika, ko je že zelo pozno ali celo prepozno. Ocenjujejo, da kar 90 % bolnikov s KLB ne ve, da ima ledvično bolezen. Za nas, ki se redno ukvarjamo z ledvičnimi boleznimi in bolniki s KLB, je ta podatek šokanten in zelo zaskrbljujoč. Bolnikov s KLB, ki ne vejo, da imajo ledvično bolezen seveda ne moremo zdraviti. Škoda ki s tem nastaja je ogromna. Če ponazorimo situacijo malo drugače – v vašem osnovnošolskem razredu so približno trije sošolci oziroma sošolke, ki bodo prezgodaj soočeni z bremenom srčno-žilnih bolezni in bodo zaradi zapletov KLB zelo verjetno živeli bistveno krajše in težje življenje, kot bi ga lahko. S spremembo življenjskega sloga, bi ti ljudje lahko bistveno vplivali na svojo prihodnost. Na voljo pa imamo tudi vedno več zdravil in zdravljenj, ki uspešno upočasnjujejo odpovedovanje ledvic. Ravno v zadnjih letih so v uporabo prišla nova zdravila, ki bistveno podaljšajo življenje ledvicam. Daljše življenje ledvic pa obenem pomeni tudi daljše življenje človeka.

Za uspešno borbo proti KLB moramo na prvem mestu prepoznati bolnike s KLB. Ker ledvične bolezni praviloma ne bolijo in povzročajo dolgo časa zelo malo težav, moramo bolnike z ledvičnimi boleznimi aktivno iskati, obenem pa moramo iskati vzroke za nastanek KLB. Moramo se zavedati, da so ledvične bolezni med nami, da so prikrite in da jih moramo odkriti ter zdraviti. V ta namen so pomembna sledeča priporočila:

• vsem odraslim prebivalcem svetujemo redno preverjanje krvnega tlaka (mlajšim z normalnim tlakom na 2-3 leta, starejšim od 50 let ali osebam z mejnim tlakom pa vsaj 1x letno)
• vsem odraslim prebivalcem svetujemo obdobno preverjanje krvnega sladkorja (še posebej starejšim od 40 let, osebam z debelostjo in osebam s srčno-žilnimi obolenji)
• vsem odraslim osebam s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom, znanimi srčno-žilnimi boleznimi ali debelostjo, svetujemo, da opravijo laboratorijske preiskave za preverjanje stanja ledvic (preiskave so zelo enostavne, potreben je pregled krvi z določitvijo kreatinina in pregled urina)
• preiskave za ledvične bolezni svetujemo tudi osebam, ki imajo bližnjega sorodnika z ledvično boleznijo
• vsem svetujemo redno telesno dejavnost, ki je verjetno ena najbolj zdravih stvari, ki jih človek lahko naredi zase (izjema so ljudje z boleznimi, ki onemogočajo vadbo)
• zdravim osebam svetujemo, da se izogibajo prehrani, ki je ledvicam škodljiva, predvsem slani hrani in živilom z veliko sladkorja ter da uživajo zadosti sadja in zelenjave
• osebam z ledvičnimi boleznimi svetujemo, da se o najbolj primerni prehrani posvetujejo s svojo zdravnico oziroma zdravnikom

Če tega še niste storili, vam predlagamo, da si še več informacij poiščete na naši internetni strani – www.svetovnidanledvic.org – posebej na zavihku »O ledvični bolezni«, kjer boste našli ogromno vsebin, povezanih z ledvičnimi boleznimi.

Vloga medijev v borbi s KLB

V borbi s KLB potrebujemo veliko pomoči tudi s strani medijev. Kot je jasno iz zgoraj navedenih dejstev, je najbolj ključen element v tej borbi ozaveščanje javnosti o pomenu iskanja in zdravljenja ledvičnih bolezni. Brez široke podpore medijev, tega sporočila ni mogoče dovolj dobro prenesti javnosti. Svetovni dan ledvic predstavlja pomemben trenutek, ko vsako leto skušamo s številnimi akcijami, v katerih skupaj sodelujemo zdravnice in zdravniki, bolnice in bolniki ter medicinske sestre in zdravstveni tehniki, doseči čim širšo množico ljudi. Letos se osredotočamo na posredovanje ključnih sporočil s pomočjo plakatov, ki bodo obešeni po različnih krajih v Sloveniji. Poleg tega, želimo doseči čim večjo zastopanost na radijskih in televizijskih postajah po Sloveniji ter na tiskanih in digitalnih medijih. Pomoč medijev v borbi proti KLB lahko pomembno spremeni življenja bolnikov, ki še ne vejo, da imajo ledvično bolezen.

Svetovni dan ledvic je globalna pobuda, v kateri od začetka leta 2006 sodeluje tudi Slovenija – promocijo organizirajo Slovensko nefrološko društvo, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji.

Cilj letošnjega Svetovnega dneva ledvic je povečati zavedanje o pomenu izobraževanja o ledvični bolezni, da bi razumeli vzroke za njen nastanek, čim bolj sodelovali pri ohranjanju svojega zdravja in živeli čim kvalitetnejše in polno življenje. Pri tem so zelo pomembni ukrepi za preprečevanje nastanka ledvične bolezni in njenega napredovanja. Zdravljenje je v Sloveniji na voljo vsem, ki ga potrebujejo. Pri tem je izjemnega pomena celostna podpora ledvičnih bolnikov in njihovih svojcev, še posebej v času pandemije in pri drugih stanjih, ki zahtevajo posebne ukrepe.

Kljub kronični ledvični bolezni lahko bolniki živijo dobro, če poznajo svojo bolezen in so kot enakopravni partnerji vključeni v svojo oskrbo. Cilj celostne oskrbe je zdravstvena oskrba, ki je usklajena z bolnikovimi vrednotami in željami in bolniku kljub nekaterim potrebnim omejitvam omogoča dobro življenje.


Visoki stroški zdravljenja kronične ledvične bolezni

Kronična ledvična bolezen postaja v Evropi in pri nas glavni zdravstveni in stroškovni problem, saj je povezana z veliko obolevnostjo, smrtnostjo in stroški zdravljenja. Svetovna zdravstvena organizacija je kronično ledvično bolezen že leta 2006 uvrstila med prioritete pri obravnavi nenalezljivih kroničnih bolezni. Glede na epidemiološke raziskave v državah EU razširjenost kronične ledvične bolezni presega celo prevalenco sladkorne bolezni, saj ima kronična ledvična bolezen kar vsaka deseta odrasla oseba.

Končno in nepovratno stanje kronične ledvične bolezni je končna odpoved ledvic, ki je povezana z bistveno slabšo kvaliteto življenja in velikimi stroški za zdravstveni sistem. Ocene kažejo, da se za nadomestno zdravljenje končne ledvične odpovedi v Evropi pri 0,1% populacije porabi kar 2% razpoložljivih finančnih sredstev. Če želimo znižati stroške zdravljenja končne odpovedi ledvic, moramo celovito pristopiti k obvladovanju kronične ledvične bolezni.

Danes imamo na voljo učinkovite preventivne ukrepe za preprečevanje nastanka ledvične odpovedi, pa tudi poceni zdravljenje, s katerim lahko pri zgodnji prepoznavi bolezni upočasnimo ali celo zaustavimo napredovanje kronične ledvične bolezni in njene zaplete, preprečimo ali odložimo nastanek končne odpovedi ledvic in zmanjšamo tudi srčno-žilne zaplete, ki so najpogostejši vzrok obolevnosti in prezgodnje umrljivosti teh bolnikov.

Slovenska zdravstvena stroka je pripravila nov model zdravstvene obravnave ljudi s kronično ledvično boleznijo, katerega cilj je izboljšati preventivne ukrepe, zgodnjo prepoznavo in stopenjsko obravnavo bolnika s kronično ledvično boleznijo na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Program daje večji poudarek preventivi, ki vključuje spodbujanje zdravega načina življenja, in zgodnjemu odkrivanju bolezni, v katerega se z upoštevanjem dejavnikov tveganja in napotitvijo pacientov iz rizičnih skupin v presejalne preiskave vključijo družinski zdravniki. Osnovni cilj je hitro odkriti bolezen in upočasniti napredovanje kronične ledvične bolezni.


Gibanje in uravnotežena prehrana

Podobno kot pri številnih drugih kroničnih nenalezljivih boleznih (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak), je tudi pri preventivi kronične ledvične bolezni ključnega pomena zdrav način življenja. Ta vključuje redno gibanje in uživanje uravnotežene prehrane. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom pa je ključno, da skrbijo za urejeno raven sladkorja v krvi in urejen krvni tlak.

Zdrave ledvice lahko pomagamo ohranjati tako, da pijemo zadosti tekočine – najbolj zdrava je voda. Uživajmo veliko sadja in zelenjave, omejiti pa moramo vnos soli. Natrij, ki ga zaužijemo preko kuhinjske soli, je pomemben za normalno delovanje celic, uravnavanje vode in krvnega tlaka, delovanje živčevja in delovanje mišic. Če ga zaužijemo preveč, pa je škodljiv. Ne smemo pozabiti, da veliko soli zaužijemo že z vnaprej pripravljeno hrano in le manjšo količino s soljenjem hrane ob pripravi hrane. Največ soli je v kruhu in pecivih, picah, sendvičih, salamah in drugih mesnih konzerviranih izdelkih (klobase, hrenovke, paštete), jušnih koncentratih, polivkah za solate, slanih prigrizkih, sirih, itd.


Zdravje ledvic

Ledvice opravljajo eno od osnovnih življenjskih funkcij, zato moramo skrbeti za njihovo zdravje. Z zgodnjim odkrivanjem kronične ledvične bolezni lahko upočasnimo njeno napredovanje. Vsak človek ima dve ledvici, človeško telo pa lahko povsem normalno deluje tudi z eno zdravo ledvico. Iz telesa odstranjujejo odpadne snovi tako, da filtrirajo kri in odpadne snovi izločajo v seč. V ledvicah odraslega se dnevno filtrira približno 150 do 170 litrov krvi. Naloga tega organa je tudi uravnavanje in vzdrževanje normalne sestave telesnih tekočin. Pomembno vlogo imajo še pri nadzoru krvnega tlaka, pomagajo vzdrževati zdrave kosti in tvoriti rdeča krvna telesca.

Po ocenah naj bi imelo med sicer zdravim odraslim prebivalstvom vsaj deset odstotkov ljudi kronično ledvično bolezen, ki pa je pogosto še neodkrita. Za Slovenijo to pomeni, da naj bi imelo več kot 180.000 ljudi ledvično okvaro, pa tega morda niti ne vedo.

Vodilni vzrok odpovedi ledvic je okvara zaradi sladkorne bolezni. Ledvice so zelo občutljive na zvišano koncentracijo sladkorja v krvi. Tveganje za kronično ledvično bolezen je še večje, če ima bolnik s sladkorno boleznijo tudi zvišan krvni tlak. Visok krvni tlak je že sam po sebi eden od pogostih krivcev za nastanek kronične ledvične bolezni, saj poškoduje drobne žile v ledvicah in zaradi zadrževanja vode in topljencev v telesu preobremeni srce in ožilje. Če sta krvni sladkor in krvni tlak pri bolnikih s sladkorno boleznijo dobro urejena, je možnost za nastanek kronične ledvične bolezni dosti manjša. Ko se kronična ledvična bolezen pojavi, je podobno kot vse ostale kronične bolezni medicina še ne zna ozdraviti. Je pa možno z zdravili zmanjšati količino beljakovin v seču in na ta način upočasniti slabšanje delovanja ledvic.


Osem zlatih pravil za zdravje ledvic

1. Ohranjajte dobro telesno kondicijo in bodite aktivni.
2. Redno nadzorujte raven sladkorja v krvi.
3. Redno nadzorujte višino krvnega tlaka.
4. Jejte zdravo manj slano hrano in skrbite za ustrezno telesno težo.
5. Zaužijte ustrezno količino tekočine.
6. Ne kadite.
7. Bodite zmerni pri uporabi zdravil, ki so na voljo brez recepta
8. Opravite pregled delovanja ledvic, če sodite v katero od naslednjih skupin s povečanim tveganjem za nastanek ledvične bolezni: imate sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak, bolezen srca ali ožilja, sečne kamne, avtoimunsko bolezen, povečano prostato, imate prekomerno telesno težo, če kadite ali če ima kdo od vaših svojcev kronično ledvično bolezen.

Ledvice so »čistilni stroj« našega telesa. Skrb za zdrave ledvice hkrati pomeni tudi skrb za zdravo srce. Če sta urejena naš krvni sladkor in krvni tlak, ohranjamo zdravo žilje in s tem tudi zdrave ledvice. Poleg gibanja je najboljši recept za ohranjanje zdravja tudi uravnotežena prehrana, z manj soli in svežimi sestavinami.

Svetovni dan ledvic je globalna pobuda, v kateri že več let sodeluje tudi Slovenija. Slovensko nefrološko društvo, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji po vsej Sloveniji organizirajo številne aktivnosti, s katerimi opozarjamo na pomen zdravih ledvic. Gre za zelo obsežno akcijo, saj v njej sodelujejo tako bolnišnice in zdravstveni domovi kot tudi društva ter številni drugi prostovoljci po vsej Sloveniji, ki bodo delili informativno gradivo in merili krvni tlak. Tudi letos so laboratoriji zdravstvenih domov in bolnišnic ter podporniki projekta omogočili brezplačno merjenje prisotnosti beljakovin v seču.

Več informacij o aktivnostih, vključno z lokacijami informativnih stojnic in seznamom laboratorijev, ki bodo omogočili brezplačno testiranje za odkrivanje zgodnjih znakov bolezni ledvic, je na voljo na spletni strani www.svetovnidanledvic.org.


Visoki stroški zdravljenja kronične ledvične bolezni

Kronična ledvična bolezen postaja v Evropi in pri nas glavni zdravstveni in stroškovni problem, saj je povezana z veliko obolevnostjo, smrtnostjo in stroški zdravljenja. Svetovna zdravstvena organizacija je kronično ledvično bolezen že leta 2006 uvrstila med prioritete pri obravnavi nenalezljivih kroničnih bolezni. Glede na epidemiološke raziskave v državah EU razširjenost kronične ledvične bolezni presega celo prevalenco sladkorne bolezni, saj ima kronična ledvična bolezen kar vsaka deseta odrasla oseba.

Končno in nepovratno stanje kronične ledvične bolezni je končna odpoved ledvic, ki je povezana z bistveno slabšo kvaliteto življenja in velikimi stroški za zdravstveni sistem. Ocene kažejo, da se za nadomestno zdravljenje končne ledvične odpovedi v Evropi pri 0,1% populacije porabi kar 2% razpoložljivih finančnih sredstev. Če želimo znižati stroške zdravljenja končne odpovedi ledvic, moramo celovito pristopiti k obvladovanju kronične ledvične bolezni.

Danes imamo na voljo učinkovite preventivne ukrepe za preprečevanje nastanka ledvične odpovedi, pa tudi poceni zdravljenje, s katerim lahko pri zgodnji prepoznavi bolezni upočasnimo ali celo zaustavimo napredovanje kronične ledvične bolezni in njene zaplete, preprečimo ali odložimo nastanek končne odpovedi ledvic in zmanjšamo tudi srčno-žilne zaplete, ki so najpogostejši vzrok obolevnosti in prezgodnje umrljivosti teh bolnikov.

Slovenska zdravstvena stroka je pripravila nov model zdravstvene obravnave ljudi s kronično ledvično boleznijo, katerega cilj je izboljšati preventivne ukrepe, zgodnjo prepoznavo in stopenjsko obravnavo bolnika s kronično ledvično boleznijo na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Program daje večji poudarek preventivi, ki vključuje spodbujanje zdravega načina življenja, in zgodnjemu odkrivanju bolezni, v katerega se z upoštevanjem dejavnikov tveganja in napotitvijo pacientov iz rizičnih skupin v presejalne preiskave vključijo družinski zdravniki. Osnovni cilj je hitro odkriti bolezen in upočasniti napredovanje kronične ledvične bolezni.


Gibanje in uravnotežena prehrana

Podobno kot pri številnih drugih kroničnih nenalezljivih boleznih (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak), je tudi pri preventivi kronične ledvične bolezni ključnega pomena zdrav način življenja. Ta vključuje redno gibanje in uživanje uravnotežene prehrane. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom pa je ključno, da skrbijo za urejeno raven sladkorja v krvi in urejen krvni tlak.

Zdrave ledvice lahko pomagamo ohranjati tako, da pijemo zadosti tekočine – najbolj zdrava je voda. Uživajmo veliko sadja in zelenjave, omejiti pa moramo vnos soli. Natrij, ki ga zaužijemo preko kuhinjske soli, je pomemben za normalno delovanje celic, uravnavanje vode in krvnega tlaka, delovanje živčevja in delovanje mišic. Če ga zaužijemo preveč, pa je škodljiv. Ne smemo pozabiti, da veliko soli zaužijemo že z vnaprej pripravljeno hrano in le manjšo količino s soljenjem hrane ob pripravi hrane. Največ soli je v kruhu in pecivih, picah, sendvičih, salamah in drugih mesnih konzerviranih izdelkih (klobase, hrenovke, paštete), jušnih koncentratih, polivkah za solate, slanih prigrizkih, sirih, itd.


Zdravje ledvic

Ledvice opravljajo eno od osnovnih življenjskih funkcij, zato moramo skrbeti za njihovo zdravje. Z zgodnjim odkrivanjem kronične ledvične bolezni lahko upočasnimo njeno napredovanje. Vsak človek ima dve ledvici, človeško telo pa lahko povsem normalno deluje tudi z eno zdravo ledvico. Iz telesa odstranjujejo odpadne snovi tako, da filtrirajo kri in odpadne snovi izločajo v seč. V ledvicah odraslega se dnevno filtrira približno 150 do 170 litrov krvi. Naloga tega organa je tudi uravnavanje in vzdrževanje normalne sestave telesnih tekočin. Pomembno vlogo imajo še pri nadzoru krvnega tlaka, pomagajo vzdrževati zdrave kosti in tvoriti rdeča krvna telesca.

Po ocenah naj bi imelo med sicer zdravim odraslim prebivalstvom vsaj deset odstotkov ljudi kronično ledvično bolezen, ki pa je pogosto še neodkrita. Za Slovenijo to pomeni, da naj bi imelo več kot 180.000 ljudi ledvično okvaro, pa tega morda niti ne vedo.

Vodilni vzrok odpovedi ledvic je okvara zaradi sladkorne bolezni. Ledvice so zelo občutljive na zvišano koncentracijo sladkorja v krvi. Tveganje za kronično ledvično bolezen je še večje, če ima bolnik s sladkorno boleznijo tudi zvišan krvni tlak. Visok krvni tlak je že sam po sebi eden od pogostih krivcev za nastanek kronične ledvične bolezni, saj poškoduje drobne žile v ledvicah in zaradi zadrževanja vode in topljencev v telesu preobremeni srce in ožilje. Če sta krvni sladkor in krvni tlak pri bolnikih s sladkorno boleznijo dobro urejena, je možnost za nastanek kronične ledvične bolezni dosti manjša. Ko se kronična ledvična bolezen pojavi, je podobno kot vse ostale kronične bolezni medicina še ne zna ozdraviti. Je pa možno z zdravili zmanjšati količino beljakovin v seču in na ta način upočasniti slabšanje delovanja ledvic.


Osem zlatih pravil za zdravje ledvic

1. Ohranjajte dobro telesno kondicijo in bodite aktivni.
2. Redno nadzorujte raven sladkorja v krvi.
3. Redno nadzorujte višino krvnega tlaka.
4. Jejte zdravo manj slano hrano in skrbite za ustrezno telesno težo.
5. Zaužijte ustrezno količino tekočine.
6. Ne kadite.
7. Bodite zmerni pri uporabi zdravil, ki so na voljo brez recepta
8. Opravite pregled delovanja ledvic, če sodite v katero od naslednjih skupin s povečanim tveganjem za nastanek ledvične bolezni: imate sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak, bolezen srca ali ožilja, sečne kamne, avtoimunsko bolezen, povečano prostato, imate prekomerno telesno težo, če kadite ali če ima kdo od vaših svojcev kronično ledvično bolezen.

Letošnji svetovni dan ledvice je namenjen ozaveščanju o vse večjih obremenitvah, ki jih povzroča kronična ledvična bolezen. Pri tem gre tako za socialne stiske bolnikov kot tudi naraščanje stroškov za zdravljenje te bolezni. Najbolj učinkovit način zmanjševanja negativnih posledic je preprečevanje in zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni.

V ta namen je slovenska zdravstvena stroka pripravila predlog novega modela zdravstvene obravnave ljudi s kronično ledvično boleznijo. Program daje večji poudarek preventivi, ki vključuje spodbujanje zdravega načina življenja, in zgodnjemu odkrivanju bolezni, v katerega se z upoštevanjem dejavnikov tveganja in napotitvijo pacientov iz rizičnih skupin v presejalne preiskave vključijo družinski zdravniki. Predlog vključuje tudi več sodelovanja družinskih zdravnikov in nefrologov v procesu zdravljenja, pri čemer je osnovni cilj upočasniti napredovanje kronične ledvične bolezni.

Hkrati se letošnji svetovni dan ledvic osredotoča še na ozaveščanje o škodljivem vplivu prekomernega uživanja soli. Kuhinjska sol vsebuje natrij, ki zaradi povišane koncentracije v telesu povzroča zvišanje krvnega tlaka, ki privede do okvare žilja in okvare ledvic.


Omejimo vnos soli

Natrij je mineral, ki je v majhni količini sicer nujen za naše preživetje vendar škodljiv, če ga zaužijemo preveč. Pomemben je za normalno delovanje celic, uravnavanje vode in krvnega tlaka, delovanje živčevja in delovanje mišic. Količina natrija v telesu je odvisna od količine, ki jo zaužijemo. Iz telesa se izloča preko ledvic, nekaj pa tudi z znojenjem. Zaužijemo ga preko kuhinjske soli. Na dan lahko zaužijemo do pet gramov kuhinjske soli. Ob tem moramo upoštevati, da večino te soli zaužijemo že z vnaprej pripravljeno hrano in le manjšo količino s soljenjem hrane ob pripravi hrane.

Sol uporabljamo za ohranjanje živil in izboljšanje okusa. Zato jo najdemo tudi v živilih, kjer je ne pričakujemo – na primer v kosmičih, maslu, skuti, nekaterih napitkih, itd. Največ soli je v kruhu in pecivih, picah, sendvičih, salamah in drugih mesnih konzerviranih izdelkih (klobase, hrenovke, paštete), jušnih koncentratih, polivkah za solate, slanih prigrizkih, sirih, itd. Še posebej veliko soli zaužijemo z obroki v restavracijah.

Če se lotimo postopnega zmanjševanja količine soli v hrani, se navadimo na manj slan okus in bolj slana hrana se nam ne zdi več prijetnega okusa. Manj soli bomo zaužili, če bomo kupovali sveža ali zamrznjena živila namesto konzerviranih ali vnaprej pripravljenih gotovih zamrznjenih živil. Redno preverjajmo tudi vsebnost natrija v deklaraciji živil in izberimo tista živila z nižjimi vrednostmi natrija. Večjemu vnosu soli se bomo izognili tudi, če bomo uživali sveže sadje in zelenjavo ter nepredelana žita. Z jedilne mize odstranimo solnico, sol pa dodajmo le po potrebi, ko smo hrano že poskusili. Namesto soli pri pripravi hrane lahko uporabljamo začimbe, ki bodo izboljšale okus jedi. Kadar uporabljamo konzervirano hrano (fižol, grah, zelje, repo, kisle kumarice, olive, tuno, ...), jo pred uporabo sperimo.


Svetovni dan ledvic v Sloveniji

V Sloveniji aktivnosti ob Svetovnem dnevu ledvic organizirajo Slovensko nefrološko društvo, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji. Gre za zelo obsežno akcijo, saj v njej sodelujejo tako bolnišnice in zdravstveni domovi kot tudi društva ter številni drugi prostovoljci po vsej Sloveniji. Brezplačno merjenje prisotnosti beljakovin v seču so tudi letos omogočili laboratoriji zdravstvenih domov in bolnišnic ter podporniki projekta.

Na svetovni dan ledvic, 14. marca, bodo po vsej Sloveniji postavljene stojnice, kjer bodo prostovoljci delili informativno gradivo in merili krvni tlak. Več informacij o aktivnostih, vključno z lokacijami informativnih stojnic in seznamom laboratorijev, ki bodo omogočili brezplačno testiranje za odkrivanje zgodnjih znakov bolezni ledvic, je na voljo na spletni strani www.svetovnidanledvic.org..


Zdravje ledvic

Kot vsako leto tudi letos želijo organizatorji s kampanjo ob svetovnem dnevu ledvic prispevati k večji osveščenosti o vlogi ledvic, ki jim lahko rečemo tudi čistilni stroj našega telesa. Opravljajo eno od osnovnih življenjskih funkcij, zato moramo skrbeti za njihovo zdravje. Z zgodnjim odkrivanjem kronične ledvične bolezni lahko upočasnimo njeno napredovanje.

Vsak človek ima dve ledvici, človeško telo pa lahko povsem normalno deluje tudi z eno zdravo ledvico. Iz telesa odstranjujejo odpadne snovi tako, da filtrirajo kri in odpadne snovi izločajo v seč. V ledvicah odraslega se dnevno filtrira približno 150 do 170 litrov krvi. Naloga tega organa je tudi uravnavanje in vzdrževanje normalne sestave telesnih tekočin. Pomembno vlogo imajo še pri nadzoru krvnega tlaka, pomagajo vzdrževati zdrave kosti in tvoriti rdeča krvna telesca.

Po ocenah naj bi imelo med sicer zdravim odraslim prebivalstvom vsaj deset odstotkov ljudi kronično ledvično bolezen, ki pa je pogosto še neodkrita. Za Slovenijo to pomeni, da naj bi imelo več kot 180.000 ljudi ledvično okvaro, pa tega morda niti ne vedo.


Osem zlatih pravil za zdravje ledvic

1. Ohranjajte dobro telesno kondicijo in bodite aktivni.
2. Redno nadzorujte raven sladkorja v krvi.
3. Redno nadzorujte višino krvnega tlaka.
4. Jejte zdravo manj slano hrano in skrbite za ustrezno telesno težo.
5. Zaužijte ustrezno količino tekočine.
6. Ne kadite.
7. Bodite zmerni pri uporabi zdravil, ki so na voljo brez recepta
8. Opravite pregled delovanja ledvic, če sodite v katero od naslednjih skupin s povečanim tveganjem za nastanek ledvične bolezni: imate sladkorno bolezen, zvišan krvni tlak, bolezen srca ali ožilja, sečne kamne, avtoimunsko bolezen, povečano prostato, imate prekomerno telesno težo, če kadite ali če ima kdo od vaših svojcev kronično ledvično bolezen.

Kronična ledvična bolezen in druge kronične nenalezljive bolezni

Okvara ledvic zaradi sladkorne bolezni je vodilni vzrok odpovedi ledvic. Ledvice so zelo občutljive na zvišano koncentracijo sladkorja v krvi. Tveganje za kronično ledvično bolezen je še večje, če ima bolnik s sladkorno boleznijo tudi zvišan krvni tlak. Visok krvni tlak je že sam po sebi eden od pogostih krivcev za nastanek kronične ledvične bolezni, saj poškoduje drobne žile v ledvicah in zaradi zadrževanja vode in topljencev v telesu preobremeni srce in ožilje. Za pojav zvečanega krvnega tlaka sta v zahodnem svetu največja krivca prekomerno soljenje hrane in nezdrav način življenja.

Če sta krvni sladkor in krvni tlak pri bolnikih s sladkorno boleznijo dobro urejena, je možnost za nastanek kronične ledvične bolezni dosti manjša. Ko se kronična ledvična bolezen pojavi, je podobno kot vse ostale kronične bolezni medicina še ne zna ozdraviti. Je pa možno z zdravili zmanjšati količino beljakovin v seču in na ta način upočasniti slabšanje delovanja ledvic.

Letos svetovni dan ledvic, ki je posvečen ledvicam in zdravju žensk, letos sovpada z dnevom žensk. Pobudnika projekta, Mednarodna zveza za nefrologijo in Mednarodna zveza za ledvične bolezni, sta letošnjo temo med drugim izbrala zato, ker so v nekaterih državah ženske slabše ozaveščene o tej bolezni in imajo slabši dostop do zdravljenja.

V svetu ima kronično ledvično bolezen okrog 195 milijonov žensk. Tveganje za nastanek kronične ledvične bolezni je malenkost večje pri ženskah kot pri moških, ob tem pa je v svetu v dializno zdravljenje vključenih manj žensk kot moških. Ta bolezen predstavlja osmi najpomembnejši vzrok smrti pri ženskah. Zaradi nje na leto umre okrog 600.000 žensk.

Slovenija je med državami, kjer so ženske in moški enakopravna obravnavani tako pri osveščenosti kot tudi zdravljenju kronične ledvične bolezni. Zato želijo organizatorji projekta v Sloveniji ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic opozoriti predvsem na okužbe sečil pri ženskah v povezavi z zdravjem ledvic in nosečnost pri ženskah s kronično ledvično boleznijo.


Okužbe sečil

Zaradi okužb sečil večinoma zbolevajo ženske v rodnem obdobju. Redkeje zbolevajo starejše ženske in še redkeje moški. Vzrok za večjo obolevnost pri ženskah je kratka sečnica, ki je blizu črevesja. Zato bakterije lažje vstopajo v sečila in povzročijo vnetje spodnjih ali zgornjih sečil.

Zelo pogoste so okužbe spodnjih sečil, predvsem nenadno vnetje sečnega mehurja. Povzročijo veliko težav, večinoma pa se v nekaj dneh umirijo. Dobro se odzovejo na zdravljenje z antibiotiki in ne okvarijo ledvic. Pri preprečevanju okužb sečil pomaga večji oziroma zadosten vnos tekočine. Po ocenah je v Sloveniji okrog 50.000 primerov vnetja sečnega mehurja na leto, četrtina antibiotikov v ambulantah splošnega zdravnika pa je predpisanih zaradi okužbe sečil.

Redko se bakterije iz sečnega mehurja razširijo po sečevodih do ledvic, kjer povzročijo vnetje ene ali obeh ledvic. Omenjena okužba lahko povzroči nenadno odpoved delovanja ledvic, ki trajno poškoduje ledvice, povzroči sepso in v primeru neustreznega zdravljenja tudi smrt. Na okužbo ledvic kažejo zvišana telesna temperatura, mrzlica, ledvene bolečine, slabost in včasih tudi bruhanje ter driska, znaki vnetja sečnega mehurja so lahko ali pa niso sočasno prisotni.


Nosečnost in ledvična bolezen

Zdravljenje kronične ledvične bolezni je v preteklih letih toliko napredovalo, da tudi ženske bolnice lahko zanosijo in donosijo otroka. Zdravniki svetujejo zanositev ženskam čim prej v poteku kronične ledvične bolezni oziroma po dveh letih po presaditvi ledvic. Ob tem ženske s kronično ledvično boleznijo seznanijo z možnimi tveganji in zapleti. Nosečnost pri bolnicah z ledvično boleznijo mora biti načrtovana in skrbno vodena pri ginekologu, saj se večkrat konča s spontanim splavom in prezgodnjim porodom. Kronična ledvična bolezen zato ni nevarna samo za nosečnico, ampak tudi za njenega otroka.

Vpliv nosečnosti je bolj odvisen od stopnje ledvične okvare, prisotnosti zvišanega krvnega tlaka in prisotnosti beljakovin v seču pred zanositvijo kot od vrste ledvične bolezni. Zanositev odsvetujejo pri hudo oslabljenem ledvičnem delovanju.


Svetovni dan ledvic v Sloveniji

V Sloveniji aktivnosti ob svetovnem dnevu ledvic organizirajo Slovensko nefrološko društvo, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji. Gre za zelo obsežno akcijo, saj v njej sodelujejo tako bolnišnice in zdravstveni domovi kot tudi društva ter številni drugi prostovoljci po vsej Sloveniji. Brezplačno merjenje prisotnosti beljakovin v seču so tudi letos omogočili laboratoriji zdravstvenih domov in bolnišnic ter podporniki projekta.

Na svetovni dan ledvic, 8. marca, bodo po vsej Sloveniji postavljene številne stojnice, kjer bodo prostovoljci delili informativno gradivo in merili krvni tlak. Več informacij o aktivnostih, vključno z lokacijami informativnih stojnic in seznamom laboratorijev, ki bodo omogočili brezplačno testiranje za odkrivanje zgodnjih znakov bolezni ledvic, je na voljo na spletni strani www.svetovnidanledvic.org.

Ob lanskem svetovnem dnevu ledvic je bilo organiziranih 88 informacijskih točk, kjer so opravili okrog 5.400 meritev krvnega tlaka in 4.200 meritev sladkorja v krvi. Sodelovalo je 45 laboratorijev, kjer so opravili meritve dobrih 2.200 vzorcev. Pri približno desetini vzorcev so zaznali povišane vrednosti beljakovin. Prostovoljci (večinoma zdravstveno osebje) so obiskali 96 šol, pri čemer se je učnih ur na temo zdravja ledvic udeležilo okrog 4.000 otrok. Na spletni strani projekta (www.svetovnidanledvic.org.) so v času akcije zabeležili okrog 27.300 obiskov, na družbenem omrežju Facebook pa je bilo preko 19.300 ogledov.


Zdravje ledvic

Kot vsako leto tudi letos želijo organizatorji s kampanjo ob svetovnem dnevu ledvic prispevati k večji osveščenosti o vlogi ledvic, ki jim lahko rečemo tudi čistilni stroj našega telesa. Opravljajo eno od osnovnih življenjskih funkcij, zato moramo skrbeti za njihovo zdravje. Z zgodnjim odkrivanjem kronične ledvične bolezni lahko upočasnimo njeno napredovanje, zato je tudi letos organizirano brezplačno merjenje beljakovin v seču. Prisotnost le-teh je namreč eden od zgodnjih znakov bolezni ledvic.

Vsak človek ima dve ledvici, človeško telo pa lahko povsem normalno deluje že z eno zdravo ledvico. Iz telesa odstranjujejo odpadne snovi tako, da prečistijo kri in tvorijo seč. V ledvicah odraslega se dnevno filtrira približno 150 do 170 litrov krvi. To pomeni, da ledvice vsak dan našo kri očistijo kar 50-krat. Naloga tega organa je tudi uravnavanje in vzdrževanje normalne sestave telesnih tekočin. Pomembno vlogo imajo še pri nadzoru krvnega tlaka, pomagajo vzdrževati zdrave kosti in tvoriti rdeča krvna telesca.

Po ocenah naj bi imelo med sicer zdravim odraslim prebivalstvom vsaj deset odstotkov ljudi kronično ledvično bolezen, ki pa je pogosto še neodkrita. Za Slovenijo to pomeni, da naj bi imelo več kot 180.000 ljudi težave s slabšim delovanjem ledvic, pa tega morda niti ne vedo.


Osem zlatih pravil za zdravje ledvic

1. Ohranjajte dobro telesno kondicijo in bodite fizično aktivni.
2. Redno nadzorujte raven sladkorja v krvi.
3. Redno nadzorujte višino krvnega tlaka.
4. Jejte zdravo manj slano hrano in skrbite za ustrezno telesno težo.
5. Zaužijte ustrezno količino tekočine.
6. Ne kadite.
7. Bodite zmerni pri uporabi zdravil, ki so na voljo brez recepta
8. Opravite pregled delovanja ledvic, če sodite v katero od naslednjih rizičnih skupin: imate sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, imate prekomerno telesno težo, imajo kdo od vaših svojcev kronično ledvično bolezen.

Kronična ledvična bolezen, sladkorna bolezen in zvišan krvni tlak

Okvara ledvic zaradi sladkorne bolezni je vodilni vzrok odpovedi ledvic. Ledvice so zelo občutljive na zvišano koncentracijo sladkorja v krvi. Po desetih letih sladkorne bolezni tipa 2 ima polovica bolnikov diabetično ledvično bolezen, pri sladkorni bolezni tipa 1 pa se takšna razširjenost ledvične bolezni pojavi po 20 letih. Tveganje za kronično ledvično bolezen je še večje, če ima bolnik s sladkorno boleznijo tudi povišan krvni tlak.

Če sta krvni sladkor in krvni tlak pri bolnikih s sladkorno boleznijo dobro urejena, je možnost za nastanek kronične ledvične bolezni dosti manjša. Ko se diabetična ledvična bolezen pojavi, je podobno kot vse ostale kronične bolezni medicina še ne zna ozdraviti. Je pa možno z zdravili zmanjšati količino beljakovin v seču in na ta način upočasniti slabšanje delovanja ledvic.

Visok krvni tlak je že sam po sebi eden od pogostih krivcev za nastanek kronične ledvične bolezni, saj poškoduje drobne žile v ledvicah in zaradi zadrževanja vode in topljencev v telesu preobremeni srce in ožilje. Za pojav zvečanega krvnega tlaka sta v zahodnem svetu največja krivca prekomerno soljenje hrane in nezdrav način življenja. Že z zmanjšanjem soljenja hrane se krvni tlak pomembno zniža, z zdravim načinom življenja in s sodobnimi zdravili pa ga je mogoče urediti prav vsakomur.


Slabše ledvično delovanje, večje tveganje za srčno-žilne zaplete

V razvitem svetu so srčno-žilne bolezni vodilni vzrok zbolevnosti in smrtnosti prebivalcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar 30 % vseh smrti in 10 % smrti pri na videz zdravih ljudeh pripisujejo srčno-žilnim boleznim.

Kronična ledvična bolezen je že sama po sebi zelo pomemben dejavnik tveganja, ki kaže na povečano možnost za srčno-žilne zaplete. Pri starejšem bolniku z začetno kronično ledvično okvaro je večja verjetnost, da bo umrl zaradi srčno-žilnega zapleta, kot pa da bo njegova kronična ledvična bolezen napredovala do take stopnje, da bo potreboval zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic.

Letošnja tema svetovnega dneva ledvic »Ledvična bolezen in debelost« opozarja na večjo verjetnost za nastanek kronične ledvične bolezni pri ljudeh s prekomerno nakopičenimi maščobami. Tema je bila izbrana zato, ker postaja debelost eden najpomembnejših zdravstvenih problemov 21. stoletja. Število debelih v zadnjih desetletjih narašča v številnih državah po svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je v Evropi polovica ljudi s prekomerno telesno težo in debelih. Pogostost debelosti v nekaterih evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji, znaša nad 20 odstotki. V večini držav pa je pogostost med 10 in 20 odstotki. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da ima danes vsak tretji enajstletnik v Evropi prekomerno telesno težo ali pa je debel.

Napovedi kažejo na nadaljnjo rast števila debelih. Vzporedno z debelostjo narašča tudi pogostost sladkorne bolezni. Danes je na svetu skoraj 400 milijonov bolnikov s sladkorno boleznijo, do leta 2035 pa naj bi jih bilo skoraj 600 milijonov. Debelost je pogosto prisotna pred nastankom sladkorne bolezni in je pogosto pridružena sladkorni bolezni. Vzporedno s porastom debelosti in sladkorne bolezni poteka tudi porast pogostosti kronične ledvične bolezni. Danes so vzroki za kronično ledvično bolezen pogosteje kot v preteklosti kompleksni in zajemajo pogoste bolezni, kot so hipertenzija, metabolični sindrom, sladkorna bolezen, itd. Tako se danes srečujemo s tremi, med seboj povezanimi in prepletenimi epidemijami: debelost, sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen.

Svetovni dan ledvic v Sloveniji

Svetovni dan ledvic poteka po vsem svetu vsak drugi četrtek v marcu na pobudo Mednarodne zveze za nefrologijo in Mednarodne zveze za ledvične bolezni. Namen projekta je osveščanje o delovanju in skrbi za zdravje ledvic ter preprečevanje in zgodnje odkrivanje kronične ledvične bolezni.

V Sloveniji aktivnosti ob svetovnem dnevu ledvic organizirajo Slovensko nefrološko društvo, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji. Vsako leto pri promociji zdravja ledvic sodelujejo še zaposleni v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, bolniki in številni drugi prostovoljci. Brezplačno merjenje prisotnosti beljakovin v seču so tudi letos omogočili laboratoriji zdravstvenih domov in bolnišnic ter podporniki projekta.

Glavnina aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic bo potekala v četrtek, 9. marca, ko bodo številni prostovoljci in zdravstveno osebje na okrog 80 informativnih točkah po vsej Sloveniji delili gradivo in merili krvni tlak. Na ta dan bodo v številnih laboratorijih po vsej državi izvajali brezplačna merjenja beljakovin v seču (več informacij je na voljo na spletni strani www.svetovnidanledvic.org). Povišan krvni tlak in beljakovine v seču namreč sodita med zgodnje znake bolezni ledvic, ki hkrati opozarjata tudi na povečano tveganje za obolelost srca in ožilja. V okviru akcije želijo organizatorji spodbuditi zlasti rizične skupine ljudi, naj se udeležijo brezplačnih testiranj za odkrivanje zgodnjih znakov bolezni ledvic. Po ocenah naj bi imelo med sicer zdravim odraslim prebivalstvom vsaj deset odstotkov ljudi kronično ledvično bolezen, ki pa je pogosto še neodkrita. Za Slovenijo to pomeni, da naj bi imelo več kot 180.000 ljudi težave s slabšim delovanjem ledvic, pa tega morda niti ne vedo.

Debelost in ledvice

Debelost neposredno vpliva na nastanek kronične ledvične bolezni, saj bolj obremenjuje ledvično delovanje. Posreden učinek ima tudi preko prisotnosti metabolnega sindroma, sladkorne bolezni in arterijske hipertenzije. Debelost je povezana tudi z napredovanjem kronične ledvične bolezni in sicer ne glede na vzrok, ki je ledvično bolezen povzročil.

Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 debelost še poslabša diabetično okvaro ledvic (diabetično nefropatijo) in hipertenzivno glomerulosklerozo, ki sta glavna vzroka kronične ledvične bolezni. Pojavnost končne odpovedi ledvic zaradi diabetične nefropatije je v številnih državah okrog 30 odstotkov. Pojavnost končne odpovedi ledvic zaradi sladkorne bolezni in arterijske hipertenzije je v porastu predvsem pri starostnikih.

Debelost je pomemben del metabolnega sindroma, ki zajema številne dejavnike tveganja za nastanek in napredovanje kronične ledvične bolezni. Tveganje za kronično ledvično bolezen narašča z naraščanjem števila dejavnikov metabolnega sindroma. Raziskave kažejo, da je metabolni sindrom povezan z zmanjšano ledvično funkcijo. Raziskave so potrdile tudi povezavo med inzulinsko rezistenco in nastankom kronične ledvične bolezni.

Zdrav način življenja

Danes nam je na voljo hrana, s katero v telo vnašamo preveč kalorij, hkrati pa smo premalo fizično aktivni, da bi zaužito energijo porabili. Zdravljenje debelosti terja spremembo načina življenja, kar je ena najzahtevnejših nalog za bolnike. Ker je debelost težko zdraviti, je njeno preprečevanje še toliko pomembnejše. Okusi hrane, s katerimi se srečamo v zgodnjem otroštvu, nas običajno privlačijo tudi kasneje v življenju in se jim težko odrečemo. Zato je pomembno, da otroke navadimo na čim manj sladko ali slano hrano, ki ni mastna.

Podobno kot pri številnih drugih kroničnih nenalezljivih boleznih (sladkorna bolezen, povišan krvni tlak), je tudi pri preventivi kronične ledvične bolezni ključnega pomena zdrav način življenja. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom pa je ključno, da skrbijo za urejeno raven sladkorja v krvi in urejen krvni tlak.

Ledvice kot čistilni stroj telesa

Podobno kot srce in pljuča tudi ledvice sodijo med najpomembnejše človeške organe. Vsak človek ima dve ledvici, človeško telo pa lahko povsem normalno deluje že z eno zdravo ledvico. Ledvice imajo obliko fižola. V dolžino merijo okrog deset centimetrov, široke so šest centimetrov in debele štiri centimetre. Tehtajo med 150 in 170 gramov, njihova osnovna funkcija pa je čiščenje krvi. Ledvice so torej čistilni stroj telesa, ki odstranjuje odpadne snovi tako, da prečistijo kri in tvorijo seč. V ledvicah odraslega se dnevno filtrira približno 150 do 170 litrov krvi, kar pomeni, da ledvice vsak dan to našo življenjsko tekočino očistijo kar 50-krat.

Poleg tega, da odvajajo odpadne snovi in odvečno tekočino iz telesa, ledvice uravnavajo in vzdržujejo normalno sestavo telesnih tekočin. Pomembno vlogo imajo tudi pri nadzoru krvnega tlaka, pomagajo vzdrževati zdrave kosti in tvoriti rdeča krvna telesca.

Osem zlatih pravil za zdravje ledvic

1. Ohranjajte dobro telesno kondicijo in bodite fizično aktivni.
2. Redno nadzorujte raven sladkorja v krvi.
3. Redno nadzorujte višino krvnega tlaka.
4. Jejte zdravo manj slano hrano in skrbite za ustrezno telesno težo.
5. Zaužijte ustrezno količino tekočine.
6. Ne kadite.
7. Bodite previdni pri uporabi protibolečinskih zdravil, ki so na voljo brez recepta.
8. Opravite pregled delovanja ledvic, če sodite v katero od naslednjih rizičnih skupin: imate sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, bolezen srca ali ožilja, sečne kamne, povečano prostato, avtoimunske bolezni, imate svojce z dedno ledvično boleznijo ali svojce, ki so jim ledvice odpovedale, ste kadilci, prekomerno prehranjeni ali starejši od 50 let.

Letošnji svetovni dan ledvic je posvečen zdravju ledvic pri otrocih. Med otroci je kronična ledvična bolezen precej manj razširjena kot pri odraslih, kjer se z okvaro ledvic sooča deset odstotkov odrasle populacije. Kljub temu je kronična ledvična bolezen pomemben zdravstveni problem pri otrocih, ki imajo pogosto ob kronični ledvični bolezni pridružena še druga bolezenska stanja. Pri majhnih otrocih je kronična ledvična bolezen v večini primerov prirojena ali dedna. Ker kronična ledvična bolezen pri odraslih lahko izvira iz otroštva, je za preprečevanje in zgodnje odkrivanje te bolezni pomembno, da se posvečamo zdravju ledvic tudi v otroški dobi. Najboljši recept za zdrave ledvice je zdrav življenjski slog, ki vključuje redno gibanje in uravnoteženo prehrano s čim manj sladkorja ter soli.

Glavnina aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic bo potekala v četrtek, 10. marca, ko bodo številni prostovoljci in zdravstveno osebje na informativnih stojnicah po vsej Sloveniji delili gradivo, merili krvni tlak in krvni sladkor. Tudi letos bodo na ta dan v številnih laboratorijih po vsej državi izvajali brezplačna merjenja beljakovin v seču. Povišan krvni tlak in beljakovine v seču namreč sodita med zgodnje znake bolezni ledvic, ki hkrati opozarjata tudi na povečano tveganje za obolelost srca in ožilja.

V Sloveniji aktivnosti ob svetovnem dnevu ledvic organizirajo Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije, Slovensko nefrološko društvo in Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v nefrologiji, dializi in transplantaciji. Vsako leto pri promociji zdravja ledvic sodelujejo še zaposleni v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, učitelji, učenci, bolniki in številni drugi prostovoljci. Brezplačno merjenje prisotnosti beljakovin v seču so tudi letos omogočili laboratoriji zdravstvenih domov in bolnišnic ter podporniki projekta. Letos se z učnimi urami o delovanju in zdravju ledvic v projekt vključuje še Zavod za šolstvo z osnovnimi šolami po vsej Sloveniji.

Ledvice kot čistilni stroj telesa

Podobno kot srce in pljuča tudi ledvice sodijo med najpomembnejše človeške organe. Vsak človek ima dve ledvici, človeško telo pa lahko povsem normalno deluje že z eno zdravo ledvico. Ledvice imajo obliko fižola. V dolžino merijo okrog deset centimetrov, široke so šest centimetrov in debele štiri centimetre. Tehtajo med 150 in 170 gramov, njihova osnovna funkcija pa je čiščenje krvi. Ledvice so torej čistilni stroj telesa, odstranjuje odpadne snovi tako, da prečistijo kri in tvoriho seč. V ledvicah odraslega se dnevno filtrira približno 150 do 170 litrov krvi, kar pomeni, da ledvice vsak dan to našo življenjsko tekočino očistijo kar 50-krat.

Poleg tega, da odvajajo odpadne snovi in odvečno tekočino iz telesa, ledvice uravnavajo in vzdržujejo normalno sestavo telesnih tekočin. Pomembno vlogo imajo tudi pri nadzoru krvnega tlaka, pomagajo vzdrževati zdrave kosti in tvoriti rdeča krvna telesca.

Šolanje v času dializnega zdravljenja

Čeprav se pojavlja redkeje kot pri odraslih, je pri otrocih kronična ledvična bolezen pomemben zdravstven problem. Pomembno je zgodnje odkrivanje in zdravljenje, kjer je to možno. Tudi pri otrocih se kronična ledvična bolezen lahko pojavi skupaj z drugimi boleznimi in obolenji, zato je zdravljenje pogosto zapleteno in zahtevno. Med najpogostejšimi posledicami kronične ledvične bolezni pri otrocih so počasnejša rast, slabokrvnost, zvišan krvni tlak, motena presnova mineralov in kosti ter moteno kislinsko bazno ravnotežje v telesu. Pojavnost zapletov je odvisna od stopnje okvare ledvičnega delovanja, in razumljivo so najbolj izraženi takrat, ko delovanje ledvic povsem odpove (končna ledvična odpoved). V tem primeru je potrebno nadomestno zdravljenje v obliki dialize ali presaditve ledvice.

V Sloveniji vse otroke s končno ledvično odpovedjo obravnavajo in zdravijo v Pediatrični kliniki, ki je del Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Vzpostavljen imajo Center za otroško dializo in transplantacijo, kjer zagotavljajo celostno oskrbo otrok s končno ledvično odpovedjo. Pristop k obravnavi teh otrok je izrazito timski in vključuje različne strokovnjake medicinske stroke kot tudi druge strokovne sodelavce.

Eden od pomembnih ciljev zdravljenja otrok s končno ledvično odpovedjo je zagotoviti kakovostno življenje in možnost, da bodo odrasli v samostojne posameznike. Ključno vlogo pri tem ima izobrazba. Zato na Pediatrični kliniki za otroke, ki potrebujejo dializno zdravljenje, v času dialize organizirajo pouk, ki ga izvajajo vzgojitelji in učitelji bolnišnične šole. Pouk je usklajen s programom matične šole. Z željo, da bi bilo za otroke čim bolje poskrbljeno, predstavnike matične šole vsakega otroka ob začetku dializnega zdravljenja povabijo na obisk dializnega centra. Razložijo jim postopek dializnega zdravljenja in za vsakega otroka posebej naredijo prilagojen učni načrt. Dializno zdravljenje namreč terja veliko časa, saj se izvaja po trikrat ali štirikrat tedensko po štiri ure. Turnus dializnega zdravljenja prilagajajo šolskemu urniku.

V otroški dobi preventiva in ozaveščanje

Kronična ledvična bolezen se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju, vzroki za njen nastanek pa so različni in se razlikujejo glede na starost. Pri odraslih nastane okvara ledvic večinoma zaradi nezdravega načina življenja in jo povzročijo sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in srčno-žilne bolezni. Čeprav mnogo redkeje, se kronična ledvična bolezen pojavlja tudi pri otrocih, ki lahko zbolijo že v zgodnjem otroštvu, najpogosteje zaradi prirojenih ali dednih bolezni ledvic. Šele kasneje, pri mladostnikih, so vzroki podobni kot pri odraslih. Ocenjuje se, da ima manj kot pet odstotkov odraslih končno ledvično odpoved zaradi motenj v razvoju sečil. V otroški dobi med vzroki za končno ledvično odpoved ne beležimo sladkorne bolezni, ki je pri odraslih eden od vodilnih vzrokov za nastanek te bolezni. Kronična ledvična bolezen namreč pri sladkornih bolnikih običajno nastopi šele po več kot dvajsetih letih.

Ker pri odraslih nastane okvara ledvic večinoma zaradi nezdravega načina življenja, je za preprečevanje nastanka te bolezni pomembno ozaveščati že otroke. Podobno velja tudi za zgodnje odkrivanje te bolezni, ki je pogosto nema in še posebej v zgodnji fazi povzroča malo kliničnih simptomov. Če ostane neodkrita, lahko napreduje do končne odpovedi ledvic in tako pomembno vpliva na kakovost življenja ter se lahko konča s smrtjo. Če jo odkrijemo pravočasno, lahko z ustreznimi ukrepi preprečimo ali ublažimo zaplete in upočasnimo napredovanje bolezni.

Osem zlatih pravil za zdravje ledvic

1. Ohranjajte dobro telesno kondicijo in bodite fizično aktivni.
2. Redno nadzorujte raven sladkorja v krvi.
3. Redno nadzorujte višino krvnega tlaka.
4. Jejte zdravo manj slano hrano in skrbite za ustrezno telesno težo.
5. Zaužijte ustrezno količino tekočine.
6. Ne kadite.
7. Bodite previdni pri uporabi protibolečinskih zdravil, ki so na voljo brez recepta.
8. Opravite pregled delovanja ledvic, če sodite v katero od naslednjih rizičnih skupin: imate sladkorno bolezen, povišan krvni tlak, bolezen srca ali ožilja, sečne kamne, povečano prostato, avtoimunske bolezni, imate svojce z dedno ledvično boleznijo ali svojce, ki so jim ledvice odpovedale, ste kadilci, prekomerno prehranjeni ali starejši od 50 let.